Pripravljalni tečaj za PPA...

...ki to ni bil! Saj je ta tečaj namenjen setrom in poentrom, tokrat pa so se ga udeležili skorajda sami vodniki s kontinentalnimi ptičarji. Čast »angležev« je reševal vodnik Aleš Povalej z irskim setrom B'Checkmate (Arči), ki se je tega tečaja udeležil že drugo leto zapored in je bil lani edini, ki je uspešno opravil državno preizkušnjo PPA.

V Metliko smo se odpravili s šestimi psi: weimaranko, štirimi nemškimi kratkodlakimi ptičarji in že omenjenim irskim setrom. Čas izvedbe tečaja je bil natančno načrtovan, saj se ravno v drugi polovici avgusta čez Metliko selijo jate prepelic, kar nudi mladim ptičarjem izjemne pogoje za učenje sistematičnega iskanja in stoje. Seveda brez odstrela.

Prvi dan nam ni šlo najbolje. Mladi psi niso poznali vonja prepelice in so imeli kar precej težav s trdno stojo. Posebno poglavje je bila tudi mirnost pred odletelo divjadjo, saj smo v dobri uri in pol dvignili okrog sto prepelic. V naše vodnike se je tisti večer naselila skrb, če bodo njihovi mladi psi kos nalogi.

Že naslednje jutro pa je bila slika popolnoma drugačna. Kot da bi se v psih nekaj premaknilo. Nekaj lovskega, prvinskega...naenkrat so vedeli zakaj so na svetu. Postali so lovci. Nič več otroške igre, temveč le sistematično, zrelo iskanje. Stoje na prepelice so bile iz minute v minuto boljše. Očiten napredek je bil tudi v povezavi med vodniki in  psi, saj psov niso več zanimali njihovi pasji kolegi, temveč so sledili le poveljem svojih vodnikov. Najuspešnejši so v tem jutru uspeli »zbrati« tudi trideset stoj. Dan smo nadaljevali na ribnikih v Prilozju. Za ta namen smo imeli s seboj nekaj rac, da so se psi preizkusili v prinašanju iz vode. Celo naš irski seter se je opogumil in zaplaval v ločju. Za prinašanje race pa se nekako ni mogel odločiti.

Proti večeru smo se spet zbrali na polju. Že vidno utrujeni smo bili odločeni, da bomo izkoristili trenutke pred bližajočo se nevihto. In res nam je vreme naklonilo še delo do poznega mraka. Tudi tokrat so psi ponovili odlično delo in v veliko zadovoljstvo vodnikov kazali vedno večjo natančnost v stoji na divjad. Zaključili smo ob sproščenem klepetu pozno v noč, nedeljske načrte pa nam je žal pokvarilo vreme. Jutro je namesto dela prineslo dolg spanec. Sproščeno nedeljo v Beli krajini pa smo zaključili z upanjem, da se kmalu spet vidimo.

Iskrena zahvala za ves trud našemu Bojanu Valenčiču, ki nam vsako leto omogoča, da naše »mestne« pse seznanimo s pravim delom v odličnem, z divjadjo bogatem lovišču, hvala tudi Milanu Sopčiču za pomoč in Romanu Kapušinu za odstop ribnikov.

Andreja Strajnar

slike

Datum objave: 27/08/2008 @ 14:59
Zadnji popravki : 27/08/2008 @ 15:01
Kategorija : Preizkušnje in tečaji

 Predogled tiskanja      Natisni stran